»Kaj počnemo zdaj, ko je življenje (za)stalo, a vendarle tudi teče? Kako preživljamo karanteno? Kakšno rutino smo vzpostavili? Kako šolamo otroke, negujemo partnerske odnose, skrbimo za ostarele sorodnike? Kako delamo ali poučujemo od doma? Kako skrbimo za zdravje in ohranjamo zdravo pamet? Kako načrtujemo prihodnost? Kaj si mislimo o omejevanju svobode gibanja, praksah solidarnosti, prevladujočem razumevanju dela.«
»Kaj je najlepše v življenju? Ko vidiš, kako shodi tvoj otrok, kako raste, dobiva svoj izraz, moč in stališče.«
»Kaj se je dogajalo v zadnjih mesecih življenja predsednika? Kako je potekalo zdravljenje v ljubljanskem Kliničnem centru in kako se njegovega bivanja spominjajo takratni uslužbenci?«
»Kam se umakniti, kako reagirati ob poplavi, kako reagirati ob močnem neurju, to se mi zdi minimalen strošek, minimalen napor, če rešimo vsaj eno življenje.«
»Kaj počnejo in kako jim gre.«
»Poškodovani delavci zrejo v nas. Kako se počutijo? Kakšni so njihovi upi? Kaj jim prinaša prihodnost? Vsaka guba na obrazu je odraz življenja.«
»Vsi smo eno in zato odgovorni, da skrbimo za življenje v prihodnosti.«
»Kaj se je zgodilo, kako se je zgodilo in kako lahko preprečimo, da se kaj takega ne bi ponovilo.«
»Skrbelo me je, kako se bo izvajalo preverjanje pogoja PCT z osebnim dokumentom. A moram izpostaviti, da nam je uspelo zelo hitro sprejeti ukrep kot del našega začasnega spremenjenega življenja.«
»Naša dolžnost je, da opomnimo vse, kako krhek je mir, če zanj ne skrbimo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju